​

​

Probiotiki so koristne bakterije, ki jih najdemo predvsem v našem črevesju. Igrajo izredno pomembno vlogo tako pri bolezni, kot pri našem splošnem zdravju in vzdrževanju močnega imunskega sistema. Sodelujejo pa seveda tudi pri prebavi in če jih ni dovolj lahko to pripelje do številnih prebavnih težav pa tudi težav z absorbcijo hranil, vitaminov in mineralov. Zato je izredno pomembno vzdrževati nam koristno črevesno floro. Seveda imate vedno možnost jemati dobre probiotične dodatke, a če jeste slabo, bodo vašo floro rešili le začasno. Tu se bomo osredotočili na hrano, ki vam bo omogočila vzdrževanje koristne črevesne flore, torej hrane, ki slabe bakterije ne marajo, dobre bakterije pa jo obožujejo. Marsikatera hrana tudi vsebuje različne naravne probiotike.

​

Poznamo več različnih sevov bakterij in tudi kvasovk, ki imajo dokazane probiotične učinke. Med njimi so naprimer Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus bulgarius, Streptococcus thermophilus, Saccharomyces boulardii (tu gre za glivo kvasovko, ki preprečuje razrast slabim bakterijam in drugim glivam kot je Candida in je še posebej koristna med jemanjem antibiotikov. Je pa to prehodna gliva, ki v našem prebavnem sistemu ne ostane dolgo, če je konstantno ne dodajamo), Bifidobacterium bifidum, Bacillus subtilis in druge.

​

Ker namen naturopatije ni, da bo človek ves čas jemal dodatke, pač pa je namen človeka naučiti, kako živeti, da bo ostal zdrav, je spodaj spisek živil, ki olajšajo življenje koristnim bakterijam v vašem prebavnem traktu. Gre za tako imenovano probiotično in prebiotično hrano torej za naravne probiotike.

​

Katera hrana je probiotična - naravni probiotiki

​

Kislo zelje - tako kot vse fermentirane stvari, ima kislo zelje sicer nekaj malega probiotikov v sebi, a ne prav raznovrstne. Njegova prednost je v tem, da vsebuje ogromno snovi, ki olajšajo razrast dobrim bakterijam - ima veliko organskih kislin, veliko C vitamina in prebavne encime. Zato ga je priporočljivo uživati. Če je le možno surovo ali le malo prekuhano.

​

Kefir - fermentiran mlečni izdelek, ki vsebuje veliko probiotičnih kultur. Ker probiotične kulture porabijo sladkor v njem, je v njem manj laktoze in je zato primeren tudi za ljudi, ki slabo prenašajo laktozo. Izdelka nikoli ne prekuhavajte, saj bi s tem uničili bakterije, ki so v njem.

 Najbolje je, če si ga izdelate sami s pomočjo kefirjevih zrnc.

​

Kombucha - za tiste, ki ne jeste mlečnih izdelkov, je dobra zamenjava za kefir kambucha. Izvira iz japonske, narejena pa je originalno iz črnega čaja in bakterijskih in kvasovskih kultur.  

​

Kisle kumarice - pri nas je navada, da kisle kumarice delamo s kisom. Kis in toplota ustavita razmnoževanje bakterij, zato take nimajo probiotične vrednosti. Če jih želimo uporabiti kot probiotik, uporabimo močno soljeno vodo in jih pustimo 1 teden na sobni temperaturi, da poteče proces fermentacije. To lahko naredimo tudi z drugo zelenjavo, ni protrebno, da so kumarice. Dodamo lahko tudi začimbe po želji (h kumaricam gre zelo dobro koperc). Po končani fermentaciji jih prelijemo s slano vodo in damo v hladilnik. 

​

Vodni kefir - še en nadomestek, za tiste, ki mleka ne pijejo. Gre za kefirjeva zrnca v sladkani vodi, ki omogoči razmnoževanje bakterijskim kulturam iz kefirjevih zrnc.

​

Miso - tradicionalna japonska začimba iz fermentirane soje in koji kultur (Aspergillus oryzae). Če se kdaj znajdete v japonski restavraciji, si jo le privoščite. 

​

Za tista živila, ki vsebujejo žive probiotične kulture je izredno pomembno, da jih ne prekuhavamo. Pasterizacija uniči probiotične kulture. Za največjo raznovrstnost kultur je dobro jesti različno probiotično hrano, da tako zaužijemo čim več naravnih probiotikov.

​

​

​

​

​