zdrava prebava.jpg

Zdrava prebava v naturopatiji

Zdravo črevesje

Že Hipokrat, “oče medicine”, je rekel, da se vse bolezni začnejo v črevesju. Tudi v naturopatiji je zdravje črevesja izjemno pomembno, saj vpliva tudi na vsesplošno zdravje.

Najprej želim opozoriti, da se pri različnih težavah s prebavo pristopa individualno in nekega univerzalnega recepta ni. Različni ljudje so občutljivi na različno hrano, tudi kakšna protivnetna in na splošno zdrava hrana lahko vam osebno povzroča težave. 

Povezava črevesje – možgani

V zadnjem času znanstveniki ugotavljajo, da obstaja povezava tudi med psihičnim zdravjem in zdravjem črevesja. Med prebavnim sistemom in možgani prihaja do komunikacije. Prebavni sistem je tako pomemben, da ima v telesu svoj lastni živčni sistem, ki mu pravimo enterični živčni sistem. Ta komunicira s parasimpatičnim živčnim sistemom preko vagusnega živca. Ta oživčuje tudi srce, pljuča in skoraj cel prebavni trakt. Parasimpatični  in enterični živčni sistem sta med seboj povezana tudi preko limbičnega sistema (hipotalamus in amigdala), ki je vključen tudi pri spominu in čustvenem odzivu.

Vagusni živec gre iz možganskega debla do organov prebavnega trakta. Med stresom, anksioznostjo ali depresijo, lahko zaradi signalov, ki potujejo preko vagusnega živca, čutimo bolečino v želodcu, lahko smo zaprti ali pa imamo drisko.

Veliko nevrotranzmitorjev deluje na to povezave med možgani in črevesjem. Npr. dopamin,  epinefrin, norepinefrin. V črevesju se proizvajajo tudi večje količine serotonina.

Mikrobiom

Izrednega pomena za pravilno delovanje našega prebavnega sistema je naš mikrobiom. Mikrobiom je skupek vseh mikroorganizmov, ki jih najdemo v prebavnem traktu, večina pa jih živi prav v debelem črevesju. Sestavlja ga ogromno mikroorganizmov, mikroorganizmov pa živi v nas kar nekajkrat več, kot imamo lastnih celic.  Znanstveniki so sestava mikrobioma v različnih študijah povezali z različnimi zdravstvenimi stanji, med drugimi z depresijo in anksioznostjo, astmo, različne avtoimunske bolezni in alergije, debelost, v nekaterih študijah so našli celo povezave med alzheimerjevo boleznijo in mikrobiomom ter težavami avističnega spektra ter epilepsijo in mikrobiomom.

Zdrava prebava in imunski sistem

Zdravje prebavnega sistema je povezano tudi z imunksim sistemom, saj je skoraj 70% imunskega sistema pravzaprav v črevesju. Imunski sistem črevesja (GALT), je del večjega MALT sistema, ki vključuje še limfoidno tkivo ostalih sluznic. GALT je pomemben za zaščito pred patogenimi ali oportunističnimi mikrobi in toksičnimi snovmi, ki so v hrani ali vodi.

Težave s prebavo

Če na svojo črevesno mikrobioto ne pazimo, se lahko pojavijo različne težave. Najprej disbioza, kasneje prepustno črevo in pri ljudeh z genetsko predispozicijo lahko tudi sindrom razdražljivega črevesja. Pri težjih težavah, je včasih potreben drugačen pristop - npr. FODMAP dieta.

Disbioza

Disbioza nastane, ko naša črevesna flora ni v ravnovesju in imamo preveč bakterij, ki povzročajo težave, ali premalo “dobrih” bakterij. Večkrat gre tudi za razrast kvasovk. V tem primeru lahko nastopijo težave, kot so napihovanje, plini, celo driska. V tem primeru se najprej močno priporoča, da ne jeste hrane, ki hrani slabe bakterije in kvasovke. To je predvsem predelana hrana, trans maščobne kisline, hidrogenirana olja, sladkor in bela moka. Poleg tega se priporoča hrano, ki omogoča razrast dobrim bakterijam, probiotike in prebiotike.

Ena vrsta disbioze, ki je postala znana v zadnjih letih je nepravilna ali prekomerna razrast bakterij v tankem črevesju (SIBO – small intestine bacterial overgrowth). Težava navadno nastane zaradi slabe gibljivosti črevesja, ki omogoča bakterijam debelega črevesja, da se razrastejo tudi v tankem črevesju. Po novih podatkih so bakterije, ki preraščajo v primeru SIBO pravzaprav bolj podobne bakterijam v ustih. V tankem črevesju se lahko razrastejo, ker imamo slabo želodčno kislino in  bakterije iz ust lahko pridejo do tankega črevesja.

Težave pri SIBO so podobne kot pri drugih oblikah disbioze, npr. bolečine v trebuhu, plini, napenjanje, zaprtje in/ali driska. Tudi tu je najpomembnejša sprememba prehrane ter izboljšanje gibljivosti črevesja. Eden od načinov je prehrana z več vlakninami, 
Kot rečeno, predvsem hrane z veliko rafiniranih ogljikovih hidratov in nekvalitetnih maščob so tiste, ki zmanjšujejo biodiverziteto oz. raznolikost bakterij črevesja. Legumi, sadje in zelenjava pa izboljšujejo raznolikost mikrobioma in pomagajo zmanjševati vnetja v telesu. Gre torej za protivnetno hrano. Pri SIBO je sicer lahko jemanje probiotikov kontraindicirano, oz je zelo pomembno, da se izberejo pravi probiotiki, ki so bolj pomembni za tanko črevo. Pomembno je tudi nasloviti možen problem nepravilne želodčne kisline.


“Leaky gut” ali sindrom prepustnega črevesja

Do tega pride, ko pride do poškodb črevesne stene zaradi pogostega kontakta z vnetnimi živili, toksini iz hrane ali vode ali pa metabolitov bakterij in kvasovk. Poškodujejo se t.i. tesni stiki med celicami črevesne stene. Ti ne bi smeli prepuščati molekul, morali bi biti bariera med črevesjem in krvnim obtokom. Ko se tesni stiki zrahljajo oz. prekinejo, to omogoči da v kri pobegnejo nekateri proteini, ki tam ne bi smeli biti. Imunski sistem take molekule prepozna kot vsiljivce in proti njim sproži imunski odgovor, kar privede do preobčutljivosti na hrano, lahko celo alergije. 
Za pomoč pri prepustnem črevesju je potrebno izboljšati celično steno. Aloe vera je za to izredno uporabna, tudi surov korenček. Pri tem je vsaj začasno potrebno izločiti prehrano, ki povzroča težave. Dieta, ki lahko pri tem pomaga pa je GAPS dieta. Ker je izredno restriktivna, se jo uporablja samo, če je nujno potrebno.

Bolezen razdražljivega črevesja ali IBD

Pri bolezni razdražljivega črevesja gre za kronično vnetje črevesja. Najbolj pogosti obliki te bolezni sta Chronova bolezen in ulcerativni kolitis, simptomi pa so hujši, tudi krvavitve iz prebavil in izguba teže. Vzroki niso popolnoma znani, nekatere raziskave pa kažejo, da bi lahko bila prisotna genetska komponenta. Slaba prehrana, polna hitre hrane, visoko refiniranih ogljikovih hidratov in malo vlaknin, pa lahko zadeve še poslabša. Ob zagonih bolezni samo protivnetna hrana ne bo dovolj, potreben je individualni pristop.

Kako pazimo na zdravo prebavo?

  • Sploh če so težave že prisotne, je potrebno pristopiti individualno in izbirati živila, ki jih vi osebno dobro prenašate. Posebej pri težjih oblikah črevesnih bolezni, upoštevajte svoje telo.

  • če ne moremo ugotoviti, katera hrana nam škoduje je priporočljivo VODENJE PREHRANSKEGA DNEVNIKA. Na linku si ga lahko naložite.

  • Veliko se torej na področju zdrave prebave in črevesja da narediti prav s pravilno prehrano in samo pravilna prehrana na dolgi rok je tudi zagotovilo, da se težave ne bodo vrnile, oz. ne bodo prehude. Izbirajte prehrano, ki vsebuje naravne probiotike in prebiotike. Hrana naj vsebuje veliko vlaknin (zelenjava, stročnice), ki vam ne povzročajo težav. Uporabljajte fermentirane jedi.

  • Nekaj zelišč lahko pomaga pri lajšanju težav s prebavo. Take so naprimer poprova meta, komarček, kumina, kamilica, rdeči brest, sladki koren, aloe vera… Protivnetno deluje tudi kurkuma.

  • Pomagajo lahko tudi prebavni encimi, ponavadi iz papaje, ananasa...

  • Tudi gibanje oz. redna in zmerna telesna vadba pomaga izboljšati gibljivost črevesja.

  • probiotiki, da dodajamo dobre bakterije (rešitev na kratki rok, če zraven ne spremenimo tudi prehrane, da bo tem bakterijam pri nas dobro)