GAPS dieta

Updated: Nov 1, 2020

Dieta GAPS je dieta, ki predvideva izločitev nekatere hrane iz vsakodnevne prehrane. Predvsem gre za izločitev žitaric, pasteriziranih mlečnih izdelkov, škrobnate zelenjave in rafiniranih ogljikovih hidratov.

Po besedah njene izumiteljice dr. Natashe Campbell-McBride, je dieta za ljudi, ki imajo prebavne probleme, ki vplivajo tudi na možgane. Eden od takih stanj je lahko tudi avtizem.

Kaj je GAPS dieta?


GAPS pomeni »Gut and Psychology Syndrome« oz. sindrom črevesja in psihologije. Gre za termin, ki ga je izumila začetnica GAPS diete - dr. Natashe Campbell-McBride. Po njeni teoriji, ki ji pritrjujejo tudi znanstveni članki (1, 2, 3), lahko sindrom razdražljivega črevesja povzroča več bolezenskih stanj, ki vplivajo na možgane. Preberite si več o sindromu razdražljivega črevesja.

Sindrom razdražljivega črevesja omogoča prehod kemičnih snovi in bakterijam iz hrane v kri, ki bi jih zdrava stena črevesja ne prepustila. Začetnica GAPS diete pravi, da ko substance, ki ne bi smele, vstopijo v kri, to lahko vpliva na razvoj in različne funkcije možganov. Protokol GASP pa pravi, je zasnovan tako, da pozdravi steno črevesja.

V svoji knjigi dr. Campbell-McBride opisuje, kako je s protokolom GAPS ozdravila svojega otroka avtizma. Svojo dieto pa priporoča pri različnih psihiatričnih in neuroloških stanjih kot naprimer: avtizem, ADD in ADHD, disleksija, dispraksija, depresija, shizofrenija, Tourettow sindrom, bipolarna motnja, obsesivno kompulzivna motnja, motnje hranjena…

Pogosto se dieta uporablja pri otrocih s stanji, ki jih medicina ne razume popolnoma, naprimer pri avtizmu. Avtorica pravi tudi, da pomaga pri otrocih z intoleranco ali alergijo na hrano.

GAPS protokol je sestavljen iz treh delov:

- začetna GAPS dieta

- polna GAPS dieta

- ponovno vključevanje ob koncu diete

ZAČETNA GAPS DIETA

Začetni del protokola je najbolj intenziven del diete, saj je najbolj restriktiven del. Temu delu avtorica reče tudi faza zdravljenja črevesja. Traja pa od treh mesecev do enega leta, odvisno do simptomov.

Razdelimo ga lahko v šest delov:


1. faza: je se domača kostna juha, sokovi probiotične hrane, ingver, metin ali kamiličen čaj z medom med obroki. Ljudje, ki nimajo intolerance na mlečne izdelke lahko jejo nepasteriziran domač jogurt ali kefir.


2. faza: v tej se dodajo rumenjaki organskih jajc, ghee maslo, zelenjavne juhe in enolončnice, lahko z mesom ali ribami.


3. faza: dodajo se še avokado, fermetirana zelenjava, umešana jajca, zdrava živalska maščoba (npr. gosja ali račja).


4. faza: poleg že naštetega se doda pečeno meso, hladno stiskano olivno olje, zelenjavni sok…


5. faza: doda se jabolčna čežana, surova zelenjava, najprej solata in olupljena kumara, sadni sokovi in majhne količine surovega sadja, vendar brez citrusov.


6. faza: dodamo še več surovega sadja vključno s citrusi.

Med začetno fazo novo hrano dodajamo počasi, začnemo z manjšimi količinami in jih nadgrajujemo. Avtorica priporoča, da na novo hrano preidemo, ko dobro prenašamo hrano, ki smo jo že uvedli. Da dobro prenašamo, pomeni, da imamo normalno prebavo. Ko končamo z začetno fazo, lahko preidemo na polno GAPS dieto.

POLNA GAPS DIETA



Polna GAPS dieta lahko traja dalj časa. Med to fazo avtorica priporoča, da dieta temelji na:

- sveže meso, če je le možno brez hormonov in prostopašno.

- živalske maščobe kot je svinska mast, račja mast, surovo maslo, ghee…

- ribe

- ekološka jajca

- fermentirana hrana kot je kefir, domači jogurt, kislo zelje

- zelenjava

- manjša količina oreščkov

Avtorica diete daje še nekaj dodatnih priporočil:

- nikoli ne jejte mesa in sadja skupaj

- uporabljajte ekološka živila, kadar je le mogoče

- pri vsakem obroku jejte živalske maščobe, hladno stiskano olivno olje ali kokosovo olje

- pri vsakem obroku jejte kostno juho

- zaužijte večje količine fermentirane hrane

- izogibajte se hrani v konzervah ali pakirani hrani

- popolnoma se izogibajte rafiniranim ogljikovim hidratom, konzervansom in umetnim barvilom.

PONOVNO VKLJUČEVANJE PO KONCU DIETE

Po protokolu bi GAPS dieto morali uporabljati vsaj leto in pol do dve, preden začnete dodajati drugo hrano. Fazo vključevanja druge hrane lahko začnete šele, ko imate vsaj 6 mesecev urejeno prebavo. Tudi faza vključevanje je dolg proces, saj hrano vljučujete počasi, preko več mesecev. Vključevanje začnete s krompirjem ali fermentiranimi žitaricami brez glutena. Vključujete vsako novo hrano posebej, v majhnih porcijah. In ko nimate nobenih prebavnih težav, lahko porcije počasi povečujete. Tudi ko niste več na dieti, se je vseeno dobro izogibati procesirani hrani ter hrani z veliko rafiniranimi ogljikovimi hidrati.

DODATKI po GAPS protokolu

Avtorica GAPS protokola pravi, da je najpomembnejši del protokola prav dieta. Pri izboljšanju pa lahko pomagajo tudi dodatki kot so probiotiki, esencialne maščobne kisline, prebavni encimi in olje polenovke.

Med probiotiki priporoča predvsem bakterije iz rodu laktobacilov, bifidopakterij ter Bacillus subtilis. Tudi te počasi dodajamo v dnevno rutino.

Ker imajo ljudje z GASP ponavadi tudi malo želodčne kisline, avtorica priporoča betain HCl z dodanim pepsinom pred vsakim obrokom. Nekaterim pa, pravi, lahko pomagajo tudi prebavni encimi iz papaje ali ananasa.


ALI GAPS DIETA DELUJE


GAPS dieta se največkrat uporablja prav pri otrocih, ki imajo avtizem. Nekateri starši poročajo o pozitivnih učinkih GAPS diete. A žal učinkov te diete na simptome in vedenjske vzorce povezane z avtizmom še nihče ni preučeval. Tako da ne moremo zagotovo vedeti, da je učinkovita na splošno.

Gre za tako imenovano izločevalno dieto, kar je lahko zelo zapleteno posebej pri otrocih, ki so izredno senzorno občutljivi in imajo že tako ozek nabor hrane, ki jo jedo. Nekaj idej, kako takim otrokom predstaviti novo hrano je navedenih na strani Moj otrok ne je zelenjave. Vsekakor se je treba te diete lotiti previdno in poskrbeti, da ima človek, ki se diete loti (predvsem kadar gre za otroke, ki seveda še rastejo), res dovolj hranil za vsakdanje življenje.

Treba se je tudi zavedati, da je avtizem zapletena motnja, ki jo lahko povzročijo okoljski in genetski dejavniki (eden od genetskih dejavnikov, ki se omenjajo je tudi MTHFR muzacija) ali kombinacija le-teh (6) in vsekakor ni samo razdražljivo črevesje tisto, ki ga povzroči.

Nekoliko kontraverzna je trditev, da prepustno črevesje povzroča avtizem, kot pravi avtorica GAPS diete. Zanimivo je, da so v študijah znanstveniki ugotovili, da ima kar 70% otrok z avtizmom tudi težave s prebavo (7). To se kaže v simptomih kot so zaprtje, driska, bolečine v trebuhu, refluks in bruhanje.

Nezdravljene prebavne težave v ljudeh z avtizmom so bile povezane s hujšimi vedenjskimi težavami, vključno z večjo razdražljivostjo, izpadi »trme«, agresivnim vedenjem in motnjami spanja (7). Nekaj manjših študij tudi kaže, da imajo nekateri otroci z avtizmom povečano prehodnost črevesne stene (8, 9, 10), a nekatere študije niso našle nobene razlike med otroci z avtizmom in tistimi brez. Nekateri znanstveniki so mnenja, da krivdo ne moremo pripisati enemu dejavniku, da na ta način preveč poenostavljamo.

Vsekakor pa veliko staršev po dieti GAPS, poroča o izboljšanju simptomov. Dokler ni kliničnih študij, pa govorimo o anekdotnih poročanjih. V katere pa starši močno verjamejo.

 

Reference:

1.) Diseases: A Matter of Barriers and a Proposal on the Origin of Organ Specificity. Nutrients. 2019;11(11):2714. Published 2019 Nov 9. doi:10.3390/nu11112714


2.) Fowlie G, Cohen N, Ming X. The Perturbance of Microbiome and Gut-Brain Axis in Autism Spectrum Disorders. Int J Mol Sci. 2018;19(8):2251. Published 2018 Aug 1. doi:10.3390/ijms19082251 Cryan JF, O'Riordan KJ, Cowan CSM, et al. The Microbiota-Gut-Brain Axis. Physiol Rev. 2019;99(4):1877-2013. doi:10.1152/physrev.00018.2018


3.) Riccio P, Rossano R. Undigested Food and Gut Microbiota May Cooperate in the Pathogenesis of Neuroinflammatory


4.) http://www.gapsdiet.com/


5.) https://www.healthline.com/nutrition/gaps-diet


6.) Sealey LA, Hughes BW, Sriskanda AN, et al. Environmental factors in the development of autism spectrum disorders. Environ Int. 2016;88:288-298. doi:10.1016/j.envint.2015.12.021


7.) Sealey LA, Hughes BW, Sriskanda AN, et al. Environmental factors in the development of autism spectrum disorders. Environ Int. 2016;88:288-298. doi:10.1016/j.envint.2015.12.021


8.) de Magistris L, Familiari V, Pascotto A, et al. Alterations of the intestinal barrier in patients with autism spectrum disorders and in their first-degree relatives. J Pediatr Gastroenterol Nutr. 2010;51(4):418-424. doi:10.1097/MPG.0b013e3181dcc4a5


9.) Fiorentino M, Sapone A, Senger S, et al. Blood-brain barrier and intestinal epithelial barrier alterations in autism spectrum disorders. Mol Autism. 2016;7:49. Published 2016 Nov 29. doi:10.1186/s13229-016-0110-z


10.) D'Eufemia P, Celli M, Finocchiaro R, et al. Abnormal intestinal permeability in children with autism. Acta Paediatr. 1996;85(9):1076-1079. doi:10.1111/j.1651-2227.1996.tb14220.x


658 views0 comments

Recent Posts

See All