Moj otrok ne je zelenjave!

Updated: Mar 24, 2021

V naturopatiji je velik poudarek na zdravi naturopatski hrani. Praktično vse se začne in konča pri hrani. Sprememba prehrane je težka že za nas odrasle. Za otroke pa se včasih izkaže, da je še mnogo težje. Dobro vemo, kaj bi otroci morali jesti, a jih je težko prepričati. Brez da bi otrok pojedel vsaj nekaj zelenjave, sadja, zdravih vlaknin, proteinov in maščob, bo težko zares zdrav. In zdrava hrana večkrat ni nekaj, kar bi otroci imeli zelo radi. Tako večkrat dobim vprašanje: »Kako naj otroka pripravim do tega, da bo pojedel vsaj malo zelenjave?«

Glede na to, da sem tudi sama mamica otroka, ki ima majhen nabor priljubljene hrane in večkrat niti ne želi poskusiti zelenjave, sem se skozi leta morala naučiti kar nekaj trikov, da je njegova prehrana bolj raznolika. V današnjem blogu bi vam jih nekaj rada izdala. Upam, da bodo pomagale tudi vam.





Kaj otroke moti oz. zakaj nečesa ne marajo

Otroci, ki se nam zdijo izbirčni pri hrani,zagotovo tega ne delajo, da bi nam kravžljali živce. Ugotoviti moramo, kaj jih moti pri hrani, ki jim jo ponujamo. Lahko so samo občutljivi na določeno lastnost hrane. Sploh otroci, ki so na avtističnem spektru ali imajo težave v razvoju, imajo zelo pogosto težave s teksturo, vonjem, barvo hrane ali s preizkušanjem novih stvari. Včasih imajo težave, če se hrana na krožniku dotika druge hrane in jim je izredno pomembno, da je različna hrana strogo ločena. Seveda pa te težave niso omejene na otroke na avtističnem spektru. Lahko gre za otroke, ki so senzorično občutljiv, imajo alergije in intolerance, refluks ali zaprtje, lahko pa samo pretekle slabe izkušnje. Zelena barva hrane pa je ponavadi nekaj, čemur se veliko otrok izogiba. Kako torej pripraviti otroka, ki je zbirčen pri hrani, da bo jedel tudi kaj zdravega?





12 Trikov za izbirčne jedce


1.) Novo hrano mu ponudite skupaj z najljubšo hrano.


2.) Naj pomaga pri pripravi hrane, če imate možnost, naj ima svoj vrtiček z njemu najljubšo zelenjavo. Tako se otroci počutijo vključeni in lažje poskusijo novo zelenjavo.


3.) Ne nehajte mu ponujati hrane zato, ker je prvič ni pojedel. Nekateri otroci potrebujejo čas, da se navadijo na hrano. Novo hrano mu ponudite tudi 10x od različnih priložnostih. Hrana mora otroku postati domača. Z novo hrano ga ne silite, samo ponudite mu jo.


4.) Novo hrano mu pripravite na zanimive načine. Lahko se z njo tudi igra (recimo stolp iz korenčkovih ali bučkinih kolobarjev, križce in krožce… ). Vse, da se navadi na določeno hrano in da ga ne moti, če je na krožniku.


5.) Različne hrane na krožniku naj se ne dotikajo med sabo. Senzorno občutljivi otroci imajo lahko s tem težave.


6.) Novo hrano uvajajte počasi – začnite z eno borovnico, pol stročjega fižola, 1 žlico zelenjavne juhe… Prevelika količina se otroku, ki nečesa ne mara, lahko zdi pretirana, neobvladljiva. Tako da najverjetneje ne bo niti poskusil.


7.) Če otroka moti tekstura včasih pomaga zamrzovanje hrane (npr. borovnice). Tekstura zamrznjenih borovnic je bolj konsistentna, medtem ko so sveže borovnice lahko »zdrizaste«, mokre.


8.) Ko uvajate novo hrano, poskusite počasi eno hrano zamenjati z drugo. S tem da pazite, da vedno spremenite samo 1 lastnost hrane. Med fazami mora preteči dovolj časa, da se otrok nove lastnosti navadi.

Primer 1: Vaš otrok ima rad pomfri. Najprej poskusite navaden krompir zamenjati s sladkim, krompirjem, narezanim na palčke (spremeni se samo barva). Potem poskusite podobno z ocvrto bučo, narezano na palčke kot pomfri (barva in oblika ostaneta enaka). Naslednji korak je lahko popečena buča, narezana na kocke (sprememba oblike). In naslednji korak je lahko popečen korenček v enaki obliki kot buča (enaka oblika in barva). Zdaj namesto pomfrija otrok lahko je pečno bučo ali korenček.

Primer 2: Vaš otrok je krekerje. Poskusiti zamenjati navadne krekerje za polnozrnate, potem za krekerje z dodano rdečo peso (samo barva se spremeni), potem poskusite s čipsom rdeče pese, potem z dehidrirano peso in končno z navadno rdečo peso.

Primer 3: otrok je palačinke z nutello. Poskusite zamenjati moko za polnozrnato pirino moko, znižajte količino sladkorja v palačinkah, mleko lahko zamenjate z rastlinskim, če je treba, zamenjajte nutello za najljubšo marmelado, namesto marmelade poskusite sveže sadje.


9.) Naj uvajanje nove hrane ne bo stresno za otroka. Ne sme biti kaznovan, če nečesa noče

pojesti in ne sme se počutiti preveč pod pritiskom, da nekaj poje. Raje poskusite ponovno, da se hrane navadi.


10.) Jejte skupaj, kot družina. Naj vidi vas, kako jeste hrano in vso različno hrano, ki je na voljo, mu tudi ponudite.


11.) Ko vam otrok pove, da nečesa ne mara, poskusite z stavki, ki ga bodo opolnomočili, mu dali izbiro in ga bodo spodbudili k poskušanju. Npr: »Kaj misliš, kako bi lahko popravila, da bi bilo boljše zate?«, »Ja, poskušanje nove hrane ni enostavno. Še vedno se učiš. Ni ti treba pojesti danes…«, »Poskusi namočiti v omako.« (ponavadi je to zabavno in se zdi izvedljivo).


12.) Bodite prepričani, da je otrok vsaj malo lačen, ko jeste obrok. Če je pred kosilom imel veliko prigrizkov, je verjetnost, da bo poskusil kaj neznanega, manjša.


Pri uvajanju novih okusov so predvsem potrebni: močna volja, čas in vztrajnost. Imejte zaupanje vase in ne odnehajte. Kot rečeno, morajo nekateri otroci tudi 10x poskusiti neko hrano, da jim postane všeč in jo sprejmejo »za svojo«. Počasi se daleč pride. Vsakič, ko vam uspe, da otrok novo hrano poskusi, je napredek. Veliko vztrajnosti vam želim!

232 views0 comments

Recent Posts

See All