Res drži tisti rek “Zajtrkuj kot kralj, večerjaj kot berač.”
Zakaj večina naturopatov in drugih alternativcev tako “teži” z lahko večerjo?
Za to obstaja več razlogov.
1.) Naša prebava namreč zelo odvisna od avtonomnega živčnega sistema. Do 15. ure je bolj aktiven simpatični del avtonomnega živčnega sistema, popoldne po 15 uri pa je vedno bolj aktiven parasimpatični del avtonomnega živčnega sistema. Zakaj je to pomembno pri tem, kako planiramo prehrano?
Ko je aktiven simpatični del avtonomnega živčevja, je tudi prebava in absorbcija hranil boljša. Parasimpatik pa procese umirja. Tako med drugim umirja tudi prebavo. Bolj pozno zvečer, ko bomo nekaj pojedli, težje se bo torej prebavilo in bolj obremenilo telo. Namesto, da bi se pravilno in dovolj hitro prebavilo in izločilo tisto, kar je odveč, se bo naložilo v maščobne obloge. Tako je naprimer podpradek dober pokazatelj, da človek ima pogosto prepozne večerje.
Zaradi tega dejstva, da bolje prebavljamo do 15 ure, je zelo pripročljivo da 80% vse hrane, ki jo bomo tisti dan zaužili, pojemo do 15ih, po 15ih pa samo še 20% dnevne hrane.
2.) Če jemo obilno pozno popoldne ali zvečer, bomo obremenili svoj prebavni sistem, predvsem jetra, ki se bodo morala mučiti s prebavo predvsem maščob, medtem ko bi moralo najbolj intenzivno potekati ravno raztrupljanje in odstranjevanje odpadnih snovi, ki so se nabrali v aktivnem delu dneva.
3.) Obremenimo tudi želodec. Kar pojemo pozno zvečer, bo bolj verjetno obležalo v želodcu. Zato se nam pogosto zgodi, kadar imamo pozne večerje, da še zjutraj sploh nismo lačni. Saj prebava sploh še ni stekla do konca. Ker zjutraj nismo lačni, zagotovo več pojemo zvečer.
Kakšna torej mora biti zdrava večerja?
Glavna stvar je, da mora biti večerja alkalna oz. bazična. To pomeni predvsem, da naj vsebuje več zelenjave, ne pa veliko maščob. Lahko vsebuje kakšen košček mesa, ribe ali pa nekaj stročnic, da zadostimo tudi proteinskim potrebam telesa. V hladnem delu naj bo to zelenjavna enolončnica, zelenjavna juha, saj tople juhe najbolj podpirajo ledvice, ki rabijo toploto.
V toplem delu leta je lahko tudi kakšna popečena zelenjava ali cvetačni riž, zelenjavni polpetki, polnjene bučke ali kaj podobnega. Seveda v zmerni količini.
ŠPINAČNA JUHA s korenjem in grahom (odlična za pomladne dni)
400 g mlade špinače
300 ml jušne osnove
30 g kokosovega masla
sol po okusu
česen dodaste na koncu
2 korenčka
100 g graha
Priprava
Špinačo operemo in jo popražimo na žlici kokosovega masla, toliko da pade nekoliko skupaj.
Prilijemo jušno osnovo in kuhamo, dokler se špinača popolnoma ne zmehča.
Juho zmešamo s paličnim mešalnikom ter solimo po okusu. Dodamo na majhne koščne narezan česen.
Korenje operemo in narežemo na kolobarje. Korenje in grah kuhamo v slanem kropu, dokler se ne zmehčata. Korenje in grah uporabimo namesto zakuhe v juhi.
Česen dodam vedno na koncu, saj ima svež veliko zdravilnih učinkov.