Trpotec se uporabja že izredno dolgo, kot odlična zdravilna rastlina. Dobimo jih na travnikih od pozne pomladi naprej, pripravke pa delamo predvsem iz listov. V spomladanskem času ga pijemo bolj kot čaj, saj se listi hitro posušijo in jih lahko hitro tudi uporabimo. Za jesenski čas pa si lahko pripravimo tudi trpotčev sirup, ki tako deluje še bolje. Tudi trpotec je idealen primer, kako nam narava da točno tisto, kar potrebujemo, ko najbolj potrebujemo. Samo izkoristiti moramo znati.
O njem je govorila že tudi sveta Hildegarda iz Bingna. Širokolistni (Plantago major) in ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata) sta oba izredno zdravilna. Hildegarda je priporočala pri putiki in revmatizmu, kot sredstvo proti bolečinam. Proti bolečinam na kateremkoli delu telesa položimo na prizadeti del še tople kuhane liste trpotca in bolečine bodo postale znosnejše. Ne uporabljamo ga pri bolečinah, povezanih z vročino. Je pa tudi odlično sredstvo za ublažitev pikov mrčesa pravi sveta Hildegarda. Pitje trpotčevega soka pa naredi našo kri manj “sladko” za žuželke je še en nasvet svete Hildegarde.
Pater Ašič omenja suličasti trpotec kot protibolečinsko sredstvo, imel pa naj bi - tako pater Ašič - tudi antibakterijske lastnosti, zato je dober za celjenje ran (za to je širokolistni trpotec še boljši). Ker čisti kri, mehur in pljuča, je izredno primeren za ljudi s slabotnimi pljuči, ki vedno pokašljujejo - suh kašelj, so hripavi, deluje tudi pri bronhitisu. Suličasti trpotec uporabljamo tudi pri različnih vnetjih v črevesju in želodcu, saj taka vnetja pomirja.
Pater Ašič pravi tudi, da suličasti trpotec uporabimo bolj za pljučne in druge notranje bolezni, širokolistnega pa predvsem pri pikih, ranah, razjedah, kurjih očesih, celo raku na ustnicah (vendar ga lahko uporabljamo tudi za izkašljevanje npr.). Naredimo lahko tople obkladke iz čajnih poparkov svežih ali suhih listov.
Torej, trpotec so stari zeliščarji s pridom uporabljali in je izredno primeren tudi v današnjih časih. Sirup tako lahko s pridom uporabite za lajšanje suhega kašlja, ki nas pogosto pesti v jeseni.
Priprava sirupa iz trpotca:
Liste trpotca na grobo narežemo (ni nujno, da so narezani, se pa bolje utekočini). V steklen kozarec primerne velikosti (glede na količino sirupa, ki ga želite narediti) nalagate plast sladkorja in plast trpotca. Če je možno, uporabite pravi rjavi sladkor. Začnite in zaključite s plastjo sladkorja. Naj bodo plasti tanke, da se bo sirup lažje utekočinil. Pustite stati en dan, da se trpotec in sladkor posedeta, potem dodajte spet plasti do vrha. Zadnja plast mora biti spet sladkor. Enako ponovite še naslednji dan, dokler ni kozarec čisto poln.
Najbolj učinkovito je pustiti tak sirup zoreti v luknji v zemlji, kjer mora biti vrh kozarca cca 30 cm pod tlemi. Če take luknje ne morete narediti, sirup zavijte v aluminijasto folijo in ga dajte na hladno in v temo (shramba, garaža, klet...). Pazite, da bo kozarec dobro zaprt. Pustite 2-3 mesece. Trpotčev sirup mora nastajati na hladnem, saj se na vročini izločajo tudi neželjene snovi in sirup ni več užiten.
Po 2-3 mesecih sirup precedite in ga dajte v temne stekleničke, na hladno. Nekateri ga tudi prekuhajo potem, ko ga precedijo in preden ga nalijejo v stekleničke. To pomaga pri obstojnosti.
Priprava čaja iz trpotca:
Za čaj naberemo liste trpotca, najbolje pred cvetenjem, a so še vedno uporabni tudi ko trpotec že cveti.
Najbolje se odnese, da jih damo v leseno gajbico, ki jo podložimo s časopisnim papirjem, ker se tako listi zelo lepo posušijo. Gajbico postavimo na sonce. Pri nabiranju in rokovanju z listi moramo paziti, da se listi ne poškodujejo, saj poškodovani listi postanejo rjavi, ko se sušijo. Rjave liste zavržemo in jih v čajih ne uporabljamo, saj nimajo več zdravilne vrednosti.
Comments