Bliža se šola in vsi želimo otroke obdržati čim bolj zdrave in zadovoljne skozi celo šolsko leto. Kako torej podpreti imunski sistem otrok pred šolo in kako jih podpirati, da bodo lažje prenašali vsakodnevne strese.
HRANA
Imunski sistem sicer ni nekaj, kar bi lahko popravili z nekaj dodatki, pač pa je zelo priporočljivo, da se na tem dela skozi celo leto. To predvsem pomeni veliko sadja in tudi zelenjave. Otrok, ki ne je zelenjave bo na dolgi rok težko zares zdrav, čeprav lahko tisti z veliko vitalne energije na prvi pogled nimajo težav. Zelenjava je bogata z minerali in vitamini, tudi v pravih kombinacijah, da nam ne povzročajo neravnovesij v telesu. Pri prehranskih dodatkih je vedno potrebno upoštevati, da lahko pride tudi do tega, ko poskušamo nadomeščati minerale in vitamine, ki nam ne primanjkujejo.
Če vašega otroka težko prepričate, da poje kaj novega ali ima zelo ozek izbor hranil, ki jih uživa, nudim tudi tečaj za pravilno dodajanje nove hrane senzorno občutljivim otrokom in naturopatsko ureditev prehrane otrokom.
Hrana, ki vsebuje veliko cinka bo primerna, saj je cink eden najbolj pomembnih mineralov za boj proti virusom ter na splošno za podporo imunskemu sistemu. Veliko cinka je predvsem v proteinsko bogati hrani – torej ribe, meso, jajca. Dober vir cinka pa so tudi stročnice (soja, fižol), oreščki (indijski oreščki) in semena (sezamovo seme), čeprav se iz rastlinskih virov slabše absorbira – zaradi prisotnosti fitinskih kislin. Če semena, oreščke namakamo, lahko zmanjšamo vsebnost fitinskih kislin (1).
Pomembna je tudi hrana, ki vsebuje veliko antioksidantov. Antioksidanti so vse snovi, ki zavirajo nastanek prostih radikalov. Prosti radikali so izredno reaktivne kisikove spojine, ki poškodujejo celice. Hrana, ki vsebuje veliko antioksidantov je predvsem sadje in zelenjava, ene najboljših antioksidatov pa so borovnice in drugo jagodičevje. (2) Zato le dodajate otrokom jagodičevje, sploh pri zajtrku, ki je najpomembnejši obrok dneva.
Da se bodo lažje učili, naj imajo v prehrani dovolj omega 3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno, poleg tega pa jih telo uporablja za obnovo in izgradnjo živčnih celic. Zato so izredno pomembne za spomin in učenje. Največ omega 3 maščobnih kislin s prehrano dobimo preko mastnih morskih rib (najboljše so sardine, slaniki, skuša) ter postrvi. Manjše ribice so boljše, saj vsebujejo manj težkih kovin, kot večje vrste. Nekateri tudi dodajajo ribje olje v prehrano, da zagotovijo dovoljšno količino omega 3 maščobnih kislin.
Za podporo imunskemu sistemu je zelo primeren šipkov čaj, saj vsebuje ogromno antioksidantov in večje količine vitamin C, pa tudi drugih vitaminov in mineralov.
Črni bezeg (Sambucus nigra) se je v ljudskem zdravilstvu uporabljal kot protivirusni pripravek. Proti virusom gripe in prehlada ali proti bolečinam v grlu so uporabljali poparek listov črnega bezga. Recept za otroke je 2 g posušenih listov prelijemo s vročo vodo in pustimo 5 minut, ter precedimo. Za odrasle lahko uporabimo do 5 g listov in pustimo do 10 minut. Tudi nekateri znanstveni članki potrjujejo učinkovitost določenih sestavin črnega bezga pri gripi in prehladu (9).
V tem času začnemo posebej s prehrano tudi naturopatsko podpirati vranico. Tudi za limfo in imunski sistem je namreč v naturopatiji odgovorna prav vranica. Več o prehrani za vranico si lahko preberete tule.
DRUGI UKREPI:
Velik del imunskega sistema se nahaja prav v črevesju. Zato pri podpori imunskemu sistemu vedno lahko prav pride tudi probioterapija. Nekateri probiotiki zmanjšujejo vnetja v telesu glede na številne raziskave – navajam samo eno od njih (8). Najprimernejši protivnetni probiotiki so Lactobacillus casei, L. achidophilus, Bifidubacterium bifidum, L. lactis in drugi…
Dovolj izpostavljenosti soncu čez poletje naredi nekaj zaloge vitamina D tudi za jesen. Vitamin D je namreč v maščobah topen vitamin, ki se ne izpira, ampak se presežki nalagajo v telesu. V Evropi ima približno 40% prebivalstva pomanjkanje vitamina D po nekaterih študijah. (4) Vitamin D je izredno pomemben za imunski sistem. Tako za obrambo proti bakterijskim okužbam, kot pri virusnih okužbah in tudi za zmanjševanje neželenih vnetij glede na nekatere znanstvene raziskave (5).
Dovolj gibanja je bistvenega pomena za boljši imunski sistem. Fizična aktivnost je po raziskavah povezana s številnimi pozitivnimi učinki na kardiovaskularni sistem, pljučno funkcijo, pa tudi kot obramba proti vnetnim boleznim (6).
Limfa nima svojega lokomotornega sistema kot je srce za kri. Poganjamo jo z lastnimi mišicami. Zato je pomembno, da gibamo in tako poženemo limfu po telesu.
Dovolj spanja – ponoči je glavni čas, ko počivajo ledvica in s tem ohranjajo svoje zaloge življenjske energije, prav tako naj bo noč namenjena odstranjevanju odpadnih snovi. Primerna večerna rutina in spanec zgodaj, ter zgodnješe vstajanje je bolj primerno iz stališča naturopatije. Melatonin, ki se sprošča ponoči je eden najmočnejših antioksidantov v telesu in lahko zmanjšuje vnetja med spanjem (7). Če smo med počitnicami malo popustili pri spalnih navadah je nujno, da se ponovno uvede rutina in pri tem ne popuščamo več.
Pogovor o težavah, ki jih pestijo in zmanjševanje stresa. Stres ima ogromen učink tudi na imunski sistem, zato je toliko bolj pomembno, da se redno pogovarjamo o težavah, ki jih otroci morda imajo v šoli, z vrstniki… tako zmanjšujemo stres pod katerim naši otroci so. Pri določenih čustovanjih, ki za otroka predstavljajo stres, si lahko pomagamo tudi z Bachovimi cvetnimi esencami (strah, jeza, koncentracija, zasanjanost, hiperaktivnost, občutki krivde...)
Moksanje med lopaticami je lahko zelo primerno, če želimo podpreti pljuča, preden pride do okužb. Otroke se moksa vedno čez pižamico, takoj ko zaspijo in se vklopi parasimpatični živčni sistem. Mokso nujno redno otresajte in pazite na to, koliko ste že segreli mesto, ki ga segrevate (redno preverjajte). Moksamo tudi otroke 20 minut. Mokse ne uporabljajte, če ima otrok vročino ali aktivno okužbo.
Če se težave že pojavijo, pa priporočam the nekaj enostavnih domačih receptov proti kašlju, ki so primerni pri vnetjih zgornjih dihalnih poti in tudi pomagajo imunskemu sistemu.
Viri:
1) https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/minerali/cink
2) https://prehrana.si/clanek/181-antioksidanti
3) https://www.healthline.com/nutrition/omega-3-fish-oil-for-brain-health
4) https://rdcu.be/cUvj4
5) Mailhot G, White JH. Vitamin D and Immunity in Infants and Children. Nutrients. 2020 Apr 27;12(5):1233. doi: 10.3390/nu12051233. PMID: 32349265; PMCID: PMC7282029.
6) Carlsson E, Ludvigsson J, Huus K, Faresjö M. High physical activity in young children suggests positive effects by altering autoantigen-induced immune activity. Scand J Med Sci Sports. 2016 Apr;26(4):441-50. doi: 10.1111/sms.12450. Epub 2015 Apr 18. PMID: 25892449.
7) https://www.sleepfoundation.org/physical-health/how-sleep-affects-immunity
8) Yan F, Polk DB. Probiotics and immune health. Curr Opin Gastroenterol. 2011 Oct;27(6):496-501. doi: 10.1097/MOG.0b013e32834baa4d. PMID: 21897224; PMCID: PMC4006993.
9) Golnoosh Torabian, Peter Valtchev, Qayyum Adil, Fariba Dehghani. Anti-influenza activity of elderberry (Sambucus nigra). Journal of Functional Foods. Volume 54, 2019, Pages 353-360, ISSN 1756-4646. https://doi.org/10.1016/j.jff.2019.01.031.