Tale moj zapis danes ne bo toliko povezan z naturopatijo ali s prehrano po tradicionalni kitajski medicini, ampak bolj z aktualnimi zadevami.
Veliko se zadnje čase govori o cepivih proti trenutno najbolj znani bolezni. Po izobrazbi sem sicer molekularna biologinja in še vedno večkrat ugotavljam, da večina ljudi pravzaprav ne ve, kakšno je katero cepivo, zato bom poskusila razložiti s pomočjo uradnih virov proizvajalcev, kaj pravzaprav je v teh novih cepivih proti kovidu in kako delujejo.
Naj samo poudarim, da s tem zapisom niti ne nagovarjam k cepljenju, niti ne želim reči, da se nikakor ne bi smeli cepiti, zdi pa se mi prav, da veste za kakšna cepiva pravzaprav gre. Morda bo komu pomagalo pri odločitvi.
Trenutno so pri nas na voljo 4 različna cepiva (AstraZeneca, Johnson & Johnson, Moderna in Pfizer).
Prvo in trenutno najbolj prisotno v medijih je cepivo AstraZenece. To cepivo večkrat imenujejo vektorsko cepivo in zaradi tega veliko ljudi meni, da gre za običajno cepivo, pri katerem uporabijo mrtev ali inaktiviran virus ali delčke virusne kapside, na katere naš imunski sistem odgovori. Pa vendar to ne drži. Pri cepivu Astra Zeneca gre pravzaprav za adenovirus, ki ni sposoben povzročati bolezni, kateremu so odstranili njegovo lastno DNA in jo zamenjali z DNA na podlagi koronavirusne RNA. (1) Adenovirusu v tem primeru rečemo vektor (zaradi tega se cepivo imenuje vektorsko cepivo), ker nese to koronavirusno DNA v jedro celic. Tam se ta DNA sicer ne vključi v kromosome, ampak se vseeno prepisuje in tako naše celice delajo S protein, na katerega se mora odzvati imunski sistem.
Dejstvo je, da so na podoben način do sedaj delovala zdravila, ki so jih proizvajalci poimenovali genska terapija – med njimi naprimer Zolgensma (3, 4), zdravilo, ki ga je dobil mali Kris, za katerega je cela Slovenija zbirala denar in k sreči tudi uspela v pravem času. S tem, da je v tem primeru celica zacne delat protein, ki je malemu Krisu manjkal.
Cepivo AstraZeneca se je sedaj preimenovalo in se mu po novem reče Vaxzevria.(2)
Na podoben način kot AstraZeneca deluje tudi cepivo Sputnik V (5). Le da za razmnoževanje adenovirusa, ki se uporabi v cepivu, uporablja človeške celice in ne šimpanzje, kot AstraZeneca. Cepivo Sputnik V pri nas zaenkrat še ni odobreno. Je pa odobreno podobno cepivo - cepivo Johnson in Johnson (6), ki deluje na zelo podoben način s pomočjo adenovirusa, ki prinese DNA na podlagi koronavirusne RNA v jedro naših celic. Cepivo se imenuje Janssen.
Drugačna cepiva pa so mRNA cepiva. Taka sta cepiva Moderne (8) in Pfizer/BionTech (tržno ime Comirnaty). (7)
V obeh primerih gre za umetno narejeno mRNA za S protein koronavirusa, ki jo v lipidni ovojnici dostavijo v citoplazmo celic, kjer se iz nje naredi S protein, na katerega odreagira naš imunski sistem. Tudi v tem primeru se izkoristijo celici lastni procesi za izdelavo virusnega proteina. V tem primeru naj mRNA ne bi prispela v jedro, pač pa naj bi ostala v citoplazmi in se dokaj hitro razgradila.
Pri tem je treba vedeti, da ne DNA (tako imenovana vektorska cepiva) ne RNA cepiva, ne vsebujejo težkih kovin, zato kakšnega raztrupljanja od težkih kovin po teh cepivih ni potrebno delati oz. nima nobenega učinka.
Edina klasična cepiva o katerih se govori, sta zaenkrat cepiva CoronaVac podjetja SinoVac in cepivo podjetja SinoPharm oz. t.i. kitajsko cepivo. (9, 10) Ta dva namreč uporabljata mrtve oz. inaktivirane virusne delce koronavirusa in seveda tudi adjuvant (ponavadi gre za neko obliko aluminija), da človeški imunski sistem sploh odgovori na te mrtve delce. V Evropi ta dva cepiva še nista registrirana, podatka za kateri adjuvant točno gre, pa žal tudi nisem uspela dobiti.
Upam, da vam je ta današnji hitri zapis vsaj malo pomagal, da boste vedeli, kaj pravzaprav kakšno cepivo je in kako deluje.
2.) https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/vaxzevria-previously-covid-19-vaccine-astrazeneca