Stres je v našem življenju vedno bolj in močno prisoten in praktično ni mogoče, da bi se mu popolnoma izognili. Stres je sicer v zgodovini človeštva bil izredno dobrodošel. Stresni odgovor namreč pripravi telo na boj ali beg, ko je to potrebno. Problem je lahko, ker je predvsem v zadnjem času stres prisoten praktično konstantno. Telo se nima časa odpočiti od stresa.
Stres je lahko čisto fizični. Naprimer velik hrup, preveč intenzivna telesna dejavnost, pomanjkanje spanca. Lahko pa je psihični – naprimer pritisk v službi, težave v družini ali med sodelavci. Lahko si ga povzročamo tudi sami s pretiranim premišljevanjem, jezo, strahom…
Stres sicer deluje na celotno telo, a žleza, ki je pri tem najbolj obremenjena je prav nadledvična žleza.
Torej, kako lahko pomagamo nadledvični žlezi, da bo lažje kompenzirala stres?
Ker nadledvična žleza sodeluje tudi pri regulaciji krvnega sladkorja, je pomembno, da krvni sladkor ne niha preveč. Več živil z nizkim glikemičnim indeksom in dovolj proteinov v obrokih pomaga, da krvni sladkor ne niha skozi dan, kar je dobro tako za zaviranje vnetij kot za podporo nadledvični žlezi. Pomembno je tudi, da jemo več manjših obrokov na dan, saj tudi prenizek krvni sladkor obremeni ledvično žlezo, ki mora začeti izdelovati kortizol, da ga dvigne. V začetnih fazah nadledvične izčrpanosti, ko nadledvična žleza dela “nadure”, bo najverjetneje višji tako krvni sladkor kot pritisk (zaradi povečane količine kortizola). Ko nadledvična žleza ne zmore več, pa je zelo verjetno, da bo padel tako krvni sladkor kot pritisk.
Izrednega pomena za podporo nadledvični žlezi je tudi dober spanec. Kadar je nivo kortizola visok, takrat se slabše izdeluje melatonin, ki je ključen za dober spanec. Ker se nivo kortizola poviša tudi med vadbo, je priporočljivo, da se zvečer ne ukvarjamo z intenzivno telesno vadbo. Pomembna je tudi t.i higiena spanca, večerno umirjanje in pravilna priprava prostora, kjer spimo, da si zagotovimo čim boljši spanec. Ponoči je čas, ko se regeneriramo. Po TKM se ledvice in z njimi povezanimi organi najbolj spočijejo ravno ponoči. Nadledvično žlezo prištevamo k temu sklopu.
Lahko se bomo tudi poslužili ledvičnega jedilnika z nekaj prilagoditvami, da podpremo ledvice in posledično nadledvične žleze. Za pomoč telesu pri kompenzaciji stresa v prehrano lahko dodamo tudi naravne adaptogene, kot so ašvaganda, sladki koren, rožni koren, ginseng, kordiceps in podobni. Pri tem je izredno pomembno, da izberemo pravega zase, saj imajo skoraj vsi vpliv na krvni tlak in krvni sladkor (nekatere ga znižujejo, druge zvišujejo), vplivajo pa tudi na hormone. Na splošno jih ni priporočljivo uživati daljši čas.
Psihično si lahko pri različnih težavah in kompenzaciji stresa pomagamo tudi z bachovimi cvetnimi esencami. Te nam pomagajo v različnih čustvenih stanjih, da lažje predelamo svoja čustva.
Nekaj idej, katera bi bila lahko prava cvetna esenca za določeno čustveno stanje dobiš tudi na blogu - Kako si lahko pri anksioznosti pomagamo z Bachovimi cvetnimi esencami.
Intenzivno telesno dejavnost je v primeru izčrpanosti nadledvične žleze priporočljivo zamenjati za manj intenzivno. Primerna je naprimer joga, tai chi, lahka hoja in podobno. Naj ne traja več kot 1 uro, najbolj priporočljive pa so kratke vadbe do 30 minut. Intenzivna telesna dejavnost namreč še doddatno obremenjuje nadledvično žlezo. Potrebujete tudi zadosten čas za regeneracijo telesa po vadbi. V primeru, da je nadledvična žleza obremenjena, bo lahko ta čas daljši.
Najdite svoj način umirjanja, ki vam bo odgovarjal. Naj si bo meditacija, masaža, kopeli... Nekaj kar vas sprošča in hkrati ni obremenjujoče za telo. Kot rečeno, intenzivna telesna vadba vas lahko sprosti psihično, a fizično je še kako stresna.
Seveda, če je nadledvična žleza že preveč slabotna in ste že izgoreli je v vsakem primeru priporočljivo obiskati zdravnika, saj je izjemno pomembna za delovanje celotnega telesa.
Kako se stanje nadledvične žleze kaže na mineralogramu?
Vse faze stresa se lahko prepoznajo tudi na mineralogramu. V začetni fazi se pretirano izloča magnezij, razlika med natrijem in kalijev v tkivih pa se močno poveča (količina natrija se poveča, količina kalija zmanjša). V naslednji fazi nadledvična žleza dela pospešeno, da kompenzira stres, koncentracija kalija v tkivih zraste, natrija pa pade. V naslednji fazi padeta koncentraciji obeh elementov in je v tkivih premalo tako natrija kot kalija.
Več o tem tem, kaj še lahko vidimo na mineralogramu si lahko prebereš na tej strani.