Močne kosti - kalcij

Updated: Dec 18, 2021

Će želimo močne kosti, potrebujemo kalcij. Po tem je kalcij znan. Pa vendar to ni njegova edina vloga v telesu. Kaj so pa še ostale?


Dobrobiti kalcija

Kalcij je potreben za številne naloge v telesu.

Večina kalcija v telesu se nahaja v kosteh in zobeh in je zares zelo pomemben za zdravje kosti. Potrebujemo ga tako za razvoj in rast, kot tudi za ohranjanje trdnosti kosti. Naše kosti so najbolj trdne ravno od 20 do 25 leta, potem pa počasi začnejo izgubljati trdnost. Če v prehrano do 25 leta ne vključimo dovolj kalcija je večja verjetnost, da bomo imeli težave z osteoporozo, ko bomo starejši.

Kosti se ves čas spreminjajo in prilagajajo glede na potrebe telesa. Tako je naprimer znano, da imajo športniki, npr. tekači bolj močne kosti. Medtem ko kosti postanejo bolj krhke, če jih dalj časa ne obremenjujemo (npr. sedimo na kavču). To je tudi velik problem astronavtov, ki dlje časa preživijo v vesolju, v breztežnostnem prostoru.



Kalcij tudi pomaga pri krčenju mišic. Njemu nasprotno delovanje ima magnezij, ki mišice sprošča. Živci stimulirajo kršenje mišic prav preko kalcija. Ko živčni impulz pride do stika med celicami, se tam uporabi kalcij kot mineral, ki prenese ta impulz naprej na naslednjo živčno celico ali pa mišično celico.Tako je zelo pomemben pri komunikaciji možganov z ostalimi deli telesa.

Aluminij se iz prebavnega trakta mnogo težje absorbira, če imamo dovoljšne zaloge kalcija. Če je kalcija premalo, se absorbira večji odstotek aluminija (a še vedno gre za manjše količine).


Potrebe po kalciju

Potrebe po kalciju se razlikujejo glede na razvoj. Najvišje so prav med povečano rastjo med puberteto. Otrok bo takoj potreboval približno 700 – 1000 mg na dan, od 9-18 let pa celo 1300 mg na dan. Enako se potrebe po kalciju povečajo med nosečnostjo in dojenjem. Odrasli potrebujejo okoli 1000 mg kalcija na dan, v starosti pa spet nekoliko več.


Kalcij dobimo s prehrano

V večini primerov lahko zadostne količine kalcija dobimo s prehrano. Veliko kalcija je naprimer v jogurtu (v 250 g jogurta okoli 400 mg), v cheddar siru (50 g sira, približno 320 mg kalcija), ter v kodrolistnem ohrovtu (100g približno 90 mg) ali pa ribe, pri katerih pojemo tudi kosti. Sardine imajo naprimer v 100 g kar 380 mg kalcija.


Snovi, ki vplivajo na absorbcijo kalcija

Vitamin D pomaga pri absorbciji kalcija v črevesju. Zato je predvsem sonce izredno pomembno za zdrave kosti. Na absorbcijo vplivajo tudi različni hormoni (insulin, paratiroidni hormone, kalcitonin…), prav tako pa na absorbcijo lahko vplivajo nekatere snovi, ki so prisotne sploh v rastlinskih virih kalcija (oksalna in fitinska kislina). Oksalna kislina veže kalcij iz prehrane, tako da nastane kalcijev oksalat. Kalcijev oksalat telo zelo slabo absorbira. Zato lahko v primeru, da jemo vire kalcija skupaj z zelenjavo, ki vsebuje veliko oksalne kisline, lahko pride vseeno do pomanjkanja kalcija v telesu.

Po drugi strani pa je za tiste, ki imajo npr. ledvične kamne, bolje če vire oksalne kisline jedo skupaj s kalcijem. Saj se tako tudi ne absorbira toliko oksalne kisline.


Glavni nasvet za močne kosti je torej sonce in gibanje :).

Ali vam kalcija primankuje, ali ga imate morda celo preveč in v napačnih delih telesa (npr. v mehkih tkivih in krvnih žilah) pa lahko preverite na mineralogramu.

267 views0 comments

Recent Posts

See All