Trenutno več govorim o srcu, saj je srce v vročih poletnih dnevih bolj obremenjeno. Bolezni srca in ožilja so tudi najbolj pogost vzrok smrti tudi v Sloveniji. (1)
Obstajajo številne študije, ki kažejo, da ima prehrana res velik vpliv na razvoj srčno žilnih bolezni. Prehrana, ki vsebuje veliko zelenjave in sadja, ribe z veliko omega 3 maščobnimi kislinami se je v študijah pokazala kot zaščitna pred boleznimi srca in ožilja.
Prav tako pa se je v številnih študijah pokazalo, kako pomembni so določeni minerali in hranila za preprečevanje razvoja bolezni srca in ožilja.
Magnezij
Eden najpomembnejših pri tem je magnezij. Študije že več let kažejo, da imajo ljudje z angino pektoris v povprečju večje pomanjkanje magnezija (2). Magnezij je sproščujoč mineral in antagonist kalcija. Tako dovolj magnezija omogoča, da se srčna mišica sprosti. Aktivira tudi molecule ATP, ki so najpomembnejša molekula za energijo v celicah. Igra pomembno vlogo pri aktivnosti Na/K črpalki, zaradi česar je zelo pomemben pri aritmijah. Kot pomemben se je izkazal tudi pri imunskem odzivu. (3).
Na Švedskem so znanstveniki ocenjevali koliko magnezija je v pitni vodi ljudi, ki so umrli za boleznimi srca. Izkazalo se je, da je bila verjetnost, da bodo za boleznimi srca in ožilja umrli ljudje, ki so živeli na področju, kjer je bilo magnezija v vodi več, samo 65% vrjetnosti tistih, ki so živeli na območju, kjer je bilo magnezija v pitni vodi najmanj. (4)
Zato vsaj tistim, pri katerih je opaziti naturopatsko neravnovesje srca pogosto svetujem, naj skrbijo za dovoljšen vnos magnezija. Žal na mineralogramih velikokrat opazim večje pomanjkanje magnezija, saj se ta mineral zelo izloča ob stresu, tudi ob uživanju alkohola, ob vsaki bolezni...
Magnezija je sicer veliko v sončničnih semenih, indijskih oreščkih, divjem rižu, črnem fižolu… (5).
Ribe in omega 3 maščobne kisline
Primerno razmerje med protivnetnimi in vnetnimi maščobnimi kislinami je izredno pomembno za zaviranje vnetij, se je izkazalo v eni od študij. Z dovoljšnim vnosom omega 3 maščobnih kislin se je namreč zmanjšala količina oksidiranega LDL holesterola, ki je tisti zares slabi holesterol, ki lahko povzroči težave in nalaganje na žilah. Zmanjšali pa se se tudi ostali pokazatelji vnetij v telesu, prav tako se je v študijah pokazalo, da omega 3 maščobne kisline zmanjšajo nastajanje arteroskleroze (6). Veliko omega 3 maščobnih kislin imajo mastne ribe. Že več let nazaj so delali študijo, v kateri so ugotovili, da so imeli ljudje, ki so vsaj 1x na teden uživali mastne ribe, imeli 50% manjšo verjetnost za srčni infarkt kot ljudje, ki so bili na prehrani, ki je vsebovala le malo omega 3 maščobnih kislin. (7).
Razmerje med omega 6 in omega 3 se je skozi zgodovino ves čas večalo. Začeli smo vedno bolj uporabljati rastlinska olja z več omega 6 maščobnih kislin in manj olj z visoko vsebnostjo omega 3 maščobnih kislin. Tako se to razmerje zraslo iz skoraj 1:1 na začetku našega razvoja do 20:1 sedaj. (8) Ker so omega 3 maščobne kisline tako pomembne za zmanjševanje vnetij v našem telesu, je zelo pomembno, da se jih potrudimo dodati v prehrano. Veliko jih je, kot rečeno v mastnih ribah, Naprimer v sardinah, slanikih, skuši, lososu… (5).
Krom
Tudi krom lahko posredno vpliva na tveganje za razvoj srčno žilnih bolezni. Pomanjkanje kroma lahko povzroči povišanje vrednosti inzulina v krvi, s čimer vpliva tudi na neravnovesje holesterola. To pa je eden glavnih faktorjev tveganja pri srčno žilnih boleznih (predvsem oksidirani LDL). (9)
Kroma bomo sicer veliko našli v brazilskih oreščih, temni čokoladi, brokoliju, datljih, lešnikih, špinači. (5). Potreba po čokoladi je lahko potreba po kromu tudi.
Koencim Q10
Še zadnja izredno pomembna snov za zdravje srca je koencim Q10. V večji pregledni študiji so znanstevniki ugotovili, da je lahko izjemno pomemben pri visokem pritisku, pa tudi različnih drugih težavah s srcem (miokarditis, srčni infarkt, odpoved srca…), pa tudi pri obvladovanju diabetesa tipa 2. Izboljšal je tudi pretok periferne krvi v dolčenih študijah (10).
V prehrani ga dobimo predvsem v mesu in tudi drobovini. Izdelamo pa ga tudi sami. Le da nam sposobnost za izdelavo z leti začne upadati.
Prehrana za srce
Po tradicionalni kitajski medicini srce podpira rdeča hrana, ter zmerno grenka hrana. Poleti, ko je scre obremenejeno zaradi vročine, lahko uporabljamo tudi bolj hladno hrano, ki bo srce primerno hladila. Bolj kot v drugih letnih časih je pomembno, da dovolj pijemo in tako skrbimo tudi za hidracijo. Vključimo lahko tudi manjše ribice, ki imajo veliko omega 3 maščobnih kislin, ter veliko sveže zelenjave, ki jo imamo v oblilici na vrtovih, ter tudi sadje, ki vsebuje več vode.
Da preveč ne gostimo krvi in tako še otežujemo delo srcu, je zelo primerno, da vsaj čez poletje izločimo žita iz prehrane.
Primer jedilnika za srce si lahko preveriš tudi na mojem blogu.
Viri:
2.) Goto K. et al.: Magnesium defieciency detected by intravenous loadin test in variant angina pectoris
3.) DiNicolantonio JJ, Liu J, O’Keefe JH: Magnesium for the prevention and treatment of cardiovascular diseaseOpen Heart 2018;5:e000775. doi: 10.1136/openhrt-2018-000775
4.) Rubenowitz E.: Magnasium in drinking water and death from acute myocardial infraction. Am J Epidemiol 143 (5): 456-62
5.) https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/
6.) DiNicolantonio JJ, O’Keefe JHImportance of maintaining a low omega–6/omega–3 ratio for reducing inflammationOpen Heart 2018;5:e000946. doi: 10.1136/openhrt-2018-000946
7.) Siscovick DS et al: Dietary intake and cell membrane levels of long-chain n3 polyunsaturated fatty acids and the risk of primary cardiac arrest
8.) Simopoulos AP. An Increase in the Omega-6/Omega-3 Fatty Acid Ratio Increases the Risk for Obesity. Nutrients. 2016 Mar 2;8(3):128. doi: 10.3390/nu8030128. PMID: 26950145; PMCID: PMC4808858.
9.) Sealls W, Penque BA, Elmendorf JS. Evidence that chromium modulates cellular cholesterol homeostasis and ABCA1 functionality impaired by hyperinsulinemia--brief report. Arterioscler Thromb Vasc Biol. 2011 May;31(5):1139-40. doi: 10.1161/ATVBAHA.110.222158. Epub 2011 Feb 10. PMID: 21311039; PMCID: PMC3081388.
10.) Zozina, Vladlena I et al. “Coenzyme Q10 in Cardiovascular and Metabolic Diseases: Current State of the Problem.” Current cardiology reviews vol. 14,3 (2018): 164-174. doi:10.2174/1573403X14666180416115428