Hrepenenje po določeni hrani

Zakaj hrepenim po določeni hrani?

Ste se kdaj spraševali, zakaj včasih prav hrepenite po določeni hrani? V tem blogu bom poskusila razložiti nekaj najbolj pogostih hrepenenj po hrani. Hvala vsem, ki ste prispevali k temu spisku.


Želja po sočnem

Kadar si izredno želite predvsem sočno hrano, to lahko kaže na to, da ste nekoliko dehidrirani in vam telo želi povedati, da rabi tekočino. Rešitev je enostavna - topla voda po požirkih, lahko z malo limone. Ker gre ponavadi pri tem za željo po sadju, gre lahko tudi za pomanjkanje oz. željo po vitaminih, ki jih sadje vsebuje. Ta želja po sočnem je torej ena, kjer je telo dobro poslušati. Pri tem bi poudarila, da ker je v sadju veliko sladkorja, je zelo priporočljivo, da večino sadja pojeste v dopoldanskem času. Popoldne lahko občasno kakšen ananas, ker ima veliko prebavnih encimov, ali pa jabolka (sploh pozimi je bolje, da so v obliki jabolčnega kompota).


Želja po sladkem

Pretirana želja po sladkem je skoraj vedno povezana z neravnovesjem vranice. Ko se okrepi vranica, tudi želja po sladkem ni več tako močna. Najboljša strategija, da to naredimo je, da se vsaj 14 dni do 1 meseca izogibamo sladkemu v popoldanskem času, v dopoldanskem času pa si privoščimo proseno kašo na sladko z različnimi dodatki. Velikokrat se lahko izognemo popoldanski potrebi po sladkem, če dovolj nahranimo vranico s sladkim okusom do 9ih (oz. najkasneje do 11ih).

To, da omejimo živila z visokim glikemičnim indeksom na dopoldne, bo do neke mere rešilo tudi drugo težavo, ki lahko povzroča preveliko željo po sladkem – to je možna razrast kandide. Žal nam to večkrat dela probleme, da si izredno želimo sladkega. Za uravnovešenje kandide je sicer primerna manj sladka hrana, lahko tudi skupaj s probiotiki (naprimernejši proti kandidi so Sacharomyces boulardii, s tem, da je vedno potrebno gledati tudi na konsistenco blata pri izbiri probiotikov).


Pri sladkem okusu je zelo pogosto, da se na neko količino sladkorja tudi navadimo in ga potem dejansko rabimo več. Ker se telo navadi na skoraj stalno povečano količino sladkorja v krvi, receptorji za inzulin na celicah niso več toliko občutljivi – temu rečemo inzulinska rezistenca. To pa seveda vodi v sladkorno bolezen. Spet, rešitev je v tem, da zmanjšamo količino živil z visokim glikemičnim indeksom in tako počasi spet obnovimo občutljivost celic na inzulin in zmanjšamo količino glukoze v krvi.

Na mineralogramu to nagnjenost k sladkorni bolezni lahko vidimo z znižanima kromom in manganom, saj sta oba zelo pomembna v metabolizmu inzulina.


Želja po čokoladi

Posebej nam lahko potreba po čokoladi – tudi tisti črni čokoladi, kaže na pomanjkanje magnezija. Ko nadomestimo magnezij, potreba po čokoladi morda ne bo več tako močna. Posebej bomo morda čutili potrebo po čokoladi, ko smo brez energije. Tu si lahko pomagamo tudi s tkivnimi solmi.



Sladko po kosilu

Posebna kategorija je, ko si močno želimo sladko nekaj časa po glavnem obroku (lahko uro ali dve kasneje). V tem primeru gre morda za nihanje krvnega sladkorja. Pri obroku se nam je krvni sladkor dvignil. Posledično se je proizvedel v trebušni slinavki inzulin. Ker se inzulina ob (pre)hitrem dvigu krvnega sladkorja proizvede tudi preveč, celice lahko sprejmejo preveč glukoze in je glukoze v krvi dejansko premalo. Zato spet začutimo potrebo po sladkorju (čeprav smo ga že veliko pojedli). Lahko smo tudi bolj razdražljivi. Rešitev je, da izbiramo ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom, pomaga tudi, da poleg pojemo nekaj zdravih proteinov, ker bo nihanje glukoze v tem primeru manjše.


Če si želimo sladko takoj po obroku, je to povezano z našimi navadami. Večina nas ima rada sladko. Sladka hrana v našem telesu sprosti serotonin, ki nas naredi srečne. To je bilo evolucijsko pomembno, saj sladka hrana ponavadi ni strupena, kot je npr. grenka hrana ponavadi v naravi. Torej, del te želje po sladkem je pravzaprav zaradi želje po sprostitvi serotonina, ker smo se navadili, da se to po obroku zgodi. Drugi del je povezan s čustvi - oz. kako o hrani razmišljamo. Če se nam zdi, da smo se med obrokom zelo odpovedovali, bo pa potreba po sprostitvi serotonina toliko večja in potreba po sladkem bolj izražena. Zato je zelo pomembno, da si pripravimo zdrav obrok v katerem lahko ravno tako uživamo. Da ne jemo nekaj, kar nam res ni dobro, samo zato, ker je zdravo. Posebej, če na to nismo čustveno pripravljeni in se nam to zdi hudo odpovedovanje.

Delno je to povezano tudi s tem, da je telo za energijo navajeno uporabljati sladkor. Proces prebavljanja pa je energetsko potraten proces. Zato si dodatno želimo sladko hrano.


Želja po slanem

Želja po slanem – in po drugi strani pretirano izogibanje slanemu okusu – je znak neravnovesja ledvic. V tem primeru svetujem predvsem toplo hrano, veliko zelenjavnih juh, sploh za večerni obrok.


Telo lahko v tem primeru tudi išče minerale kot so silicij ali klor (klorid). Sploh potreba po čipsu je pogosto potreba po kloridu. V tem primeru naj zelenjavne juhe vključujejo zeleno, v prehrano lahko vključite tudi kakšne oreščke (nekaj indijskih oreščkov npr.).

Kadar si specifično zelo želite sira gre lahko pravzaprav za pomanjkanje kalcija in telo kliče po hrani, ki ima veliko kalcija. Lahko je preprosto pomanjkanje maščob. Pomagate si lahko z dodajanjem dobrih omega 3 maščobnih kislin v prehrano (ribje olje…). Kalcij pa lahko zelo učinkovito nadomestite z manjšimi ribicami, ki jih lahko pojeste tudi s kostmi. Pri absorbciji kalcija je zelo pomembno tudi, da imate dovolj vitamina D. Potreba po siru torej lahko kaže tudi na pomanjkanje vitamina D. Tudi pomanjkanje kalcija se zelo dobro pokaže na mineralogramu.


Želja po oreščkih

Želja po oreščih lahko kaže na to, da vam manjka fosforja. Oreščki sicer niso slaba izbira, vsebujejo veliko tudi protivnetnih omega 3 maščobnih kislin. Pazljivo s količino sicer, predvsem za tiste, ki imate naturopatsko neravnovesje jeter. V tem primeru niso najbolj primerni, saj kot rečeno, vsebujejo veliko mačob. Potrebo po fosforju lahko zadostite tudi s pomočjo rib, mesa, jajc... Nizka želodčna kislina je lahko težava, da fosforja ne obsorbirate pravilno, tudi če sicer proteinov pojeste dovolj.


Želja po kruhu

Pri želji po kruhu gre za pomanjkanje dušika. V tem primeru je najbolje, da to željo poskusite premostiti z bolj proteinsko hrano, mesom, ribami in zeleno listnato zelenjavo. Tudi tu je lahko skrita želja po sladkem. Kruh, sploh bel kruh, zelo hitro dvigne glukozo v krvi.


Želja po slanem po prenajedanju s sladkim

Če si želite slano potem, ko ste jedli ekstremno sladko, telo išče neko ravnovesje – to je zelo pogosto pri prenajedanju s sladkimi stvarmi. Rešitev je na dlani – manj sladkorja, ker je bilo za telo očitno preveč.


Splošno prenajedanje

Če se splošno prenajedanje pojavlja pred menstruacijo, je možno, da vam manjka cinka. Cinka je veliko v oreščkih, stročnicah in mesu.

Kadar na splošno hodite po kuhinji in iščete kaj bi še pojedli, čeprav v resnici niste lačni, je možno, da ste žejni. Čeprav se sliši čudno, ljudje znamo zamenjati žejo za lakoto. Priporočam, da najprej popijete kozarec tople vode po požirkih. Drugi razlog za tako obnašanje je splošna izčrpanost, zaradi katere telo išče vire energije, neglede na to, kaj so.

Pri prenajedanju vam lahko manjka tudi triptofana. Ker je triptofan prekurzor serotonina in melatonina, to lahko pomeni tudi, da slabo spite in imate na splošno težave s psihičnim počutjem. Kar seveda vodi do izčrpanosti - in spet iskanju hrane in prenajedanju. Hrana z veliko triptofana so recimo različna semena, pa tudi temno listnata zelenjava.


Upam, da sem vam dala malo vpogleda, kaj nam telo z našimi željami pravzaprav sporoča, pa tudi nekaj idej, kako te želje uravnovesiti.


937 views0 comments

Recent Posts

See All