Najpogostejši viri težkih kovin in kako se jim izognemo

Težke kovine so dejansko prisotne povsod okoli nas. So stranski produkt različnih industrij, onesnažena je lahko zemlja, voda, z določenimi pa celo zrak okoli nas - to pa ne pomeni, da smo proti temu nemočni.


Težke kovine lahko zelo obremenjujejo naše telo, lahko zamenjujejo določene dobrodejne minerale v našem telesu in motijo absorbcijo. Koliko bodo škodovale prav določenemu človeku pa je odvisno tudi od drugih mineralov v telesu. Zadostne količine žvepla so naprimer izredno pomembne, saj se veliko težkih kovin veže na žveplo, kar jih naredi manj toksične. Selen je mineral, ki naredi živo srebro manj toksično.


Vsem virom se seveda ne moremo izogniti, določenim pa se lahko. Najpogosteje najdemo v mineralogramih živo srebro, kadmij, svinec in aluminij. Druge najdemo ali zelo redko ali pa ponavadi niso velika težava za telo in ne povzročajo toliko težav.


Živo srebro

Čeprav se njegova uporaba manjša oz. celo ukinja, so ga včasih uporabljali za veliko različnih izumov in v različnih procesih. Čeprav je izredno zanimiva in edina tekoča kovina, pa je žal tudi zelo toksična. Pri nas je še ne tako dolgo nazaj deloval rudnik živega srebra v Idriji. O tem sem že pisala tudi v blogu. Uporaba živega srebra se v razvitem svetu popolnoma opušča, menda pa črni trg, sploh v državah tretjega sveta, še vedno cveti. (Pravijo v Idrijskem rudniku živega srebra, ki je zdaj odprt za obiskovalce. Močno priporočam, je izredno zanimiv izlet, tudi za otroke).


Dejstvo je, da je veliko odpadka iz Idrijskega rudnika, ki je bil drugi največji rudnik na svetu, šlo direktno v reko Idrijco in posledično v Tržaški zaliv. Ribe iz Tržaškega zaliva so zato še vedno zelo onesnažene z živim srebrom. Posebej velike ribe so glede tega bolj problematične, saj so na vrhu prehranjevalne verige. Manjše ribe imajo živega srebra precej manj v sebi, tako da sardelice si le privoščite.

Živo srebro je na splošno zelo pogosto v okolju. Preide lahko tudi preko matere na posteljico. Najdemo ga kot polutant v mleku in vodi. K akumulaciji v telesu prispeva tudi zobni amalgam, uporabljalo se ga je v termometrih, ter v številne industrijske in farmacevtske namene (izredno zanimiv je tudi muzej ob topilnici živega srebra v Idriji)...


Kadmij

Glavni viri kadmija so cigaretni dim, oceanske ribe, onesnažena voda, refinirana in procesirana hrana, izpušni plini, zobni amalgam, upinjači in espresso kava. Kadmij je tudi ena redkih težkih kovin, ki se dejansko izločijo preko potu. Torej, ko se prepotimo. Drugih težkih kovin v potu ni zaznati.


Svinec

Svinec je zelo pogost v okolju. O tem sem več pisala tudi v blogu. Naj bi za simptomi zastrupitve s svincem trpel tudi Van Gogh.

Uporablja se (ali se je) za številne vsakodnevne stvari, recimo stenske barve. Med drugim je v večini starejših vodovodnih cevi. Svinec je tudi v osvinčenih gorivih, pa tudi v zobnih amalgamih, industrijskih odpadkih, avtomobilskih baterijah, pesticidih, barvah za lase, cigaretnem dimu, ter v kontaminirani vodi.


Aluminij

Aluminij sicer ni težka kovina je pa precej razširjena kovina, ki pa se v telo slabo absorbira preko prebavnega trakta, pa tudi preko pljuč. Danes skoraj 80% mineralogramov razkrije prevelike količine aluminija. Viri aluminija so lahko aluminijasta posoda, alu folija, pecilni prašek, antacidi, sredstva za sušenje, kozmetika, antiperspiranti, konzerve, bela moka (ker jo belijo z kalijevim alumom), farmacevtski izdelki, pa tudi kozmetični izdelki (predvsem antiperspiranti).


Arzen

􀀏􀀃􀁐􀁈􀃾􀁄􀁕􀁌􀁆􀁄􀀑􀀃􀀭􀁈􀀃􀁌􀁝􀁕􀁈􀁇􀁑􀁒􀀃􀁗􀁒􀁎􀁖􀁌􀃾􀁈􀁑􀀃􀁌􀁑􀀃􀁊􀁄􀀃􀁝􀁄􀁝􀁑􀁄􀁐􀁒􀀃Danes je arzen pogost okoljski onesnaževalec. Anorganski arzen je toksičen. Kontaminacija pri ljudeh prihaja predvsem iz virov hrane. Ribe in školjke, perutnina, zelenjava tretirana s pesticidi (svinčev arzenat) in v splošnem onesnažena voda in zrak.


Nikelj

Nikelj ni zelo toksičen, manjšo količino ga telo celo rabi v obliki mikroelementa. V človeškem telesu najdemo manjše količine niklja (okoli 1 mg), ki je koncentriran v trebušni slinavki in kosteh, pa tudi v slini, znoju in serumu. Če ga je premalo je to lahko povezano z zastojem v rasti in tvorjenju nove krvi. Če pride le do majhnega pomanjkanja niklja, to vpliva na porabo železa. Nikelj je redko toksičen, zaradi odličnih mehanizmov homeostaze (uravnavanja niklja v telesu).

Nikelj je prisoten v številni zelenjavi, sušenem sadju, legumih, čokoladi, morski hrani in kosmičih ter podobno.


Kositer

Čeprav kositer lahko obravnavamo tudi kot toksičen element, študije kažejo njegovo fiziološko vlogo v zelo nizkih koncentracijah. Torej majhno količino kositra pravzaprav potrebujemo. Njegovo pomanjkanje povzroča spremembe v rasti in koncentraciji različnih mineralov v organih. Po drugi strani njegov presežek posega v metabolizem cinka, bakra in kalcija. S hrano ga dobimo predvsem, če jemo hrano iz pločevink ali preko zobnih protez.


Cezij

Cezij je zelo redek kemijski element. Od eksplozije v Černobilu so se izotopi cezija razpršili po celotni Evropi, na vzhodu v nevarnih količinah onesnežujejo reke, podtalnico in številne užitne vrste živali in rastlin. Tako lahko pride tudi v naše telo in škoduje tudi tkivom na celični ravni. Ni pa to pogosto pri nas v Sloveniji na mineralogramih. Cezij se uporablja tudi za radioterapijo, diagnostične rentgene in nekatere tipe CAT skeniranja.


Kaj so torej glavne stvari, ki jih lahko narediš, da se izogneš presežki težkih kovin?

Kot rečemo, popolnoma se težkim kovinam težko izognemo, lahko pa nekoliko zmanjšamo izpostavljenost na naslednje načine:

  • Opusti kajenje ali sploh ne začni kaditi

  • Pazi pri izbiri zelenjave, da se odločiš za čim bolj naravne izbire (posebej pri zeleni zelenjavi je v tem primeru potrebno biti pazljiv, saj večina zelenolistnate zelenjave vleče kovine in težke kovine iz zemlje – zaradi tega se ni potrebno bati zelenolistnate zelenjave.

  • Izogibaj se predvsem velikim ribam, v katerih so večje količine težkih kovin, predvsem živega srebra

  • Pazljivo pri dezodorantih in antiperspirantih - lahko vsebujejo nekatere kovine, poleg tega zmanjšajo izločanje nekaterih težkih kovin iz telesa, ko preprečujejo potenje

  • Dovolj sveže čebule in česna vsebuje veliko žvepla. Žveplo je pomembno, saj se mnoge težko kovine vežejo nanj in so tako manj toksične za telo.

  • Zadosten vnos ostalih mineralov preko hrane, da se težke kovine v prebavnem traktu težje absorbirajo.


Želite tudi vi preveriti vsebnosti težkih kovin v vašem telesu s preprostim testom las – mineralogramom? Test lahko naročite tudi pri meni. Poleg težkih kovin pogledamo tudi druge minerale, ki so prav tako pomembni in kažejo na stanje telesa. Preberi si več o mineralogramu.


497 views0 comments

Recent Posts

See All