Kako si lahko pomagamo v času prehladnih obolenj?

Menim, da se v javnosti čisto premalo govori o podpiranju imunskega sistema in naravni pomoči pri prehladnih obolenjih. Nekaj še slišimo o vitamin C in D, to pa je v glavnem vse. Zato sem se odločila, da napišem nekaj načinov, kako lahko naravno krepimo svoj organizem in imunski sistem.




Pravilna prehrana

Prva je seveda pravilna prehrana. Nobena količina dodatkov nam ne bo pomagala, če s hrano ves čas vnašamo snovi, ki so za telo obremenjujoče. Za dvig imunskega sistema je pomembno, da vsaj v popoldnaskem času ne uživamo kruha, testenin, sladkorja in slaščic. Večerja mora biti alkalna, zato vedno svetujemo različne juhe, ki vsebujejo veliko zelenjave in stročnic, lahko tudi kakšen košček mesa. V dopoldanskem času (za zajtrk in malico) si lahko privoščimo tudi kakšno žito, najbolj priporočljivo je proso. Proso je eno najlažje prebavljivih žit in tudi najmanj alergeno žito. Vsebujejo veliko vlaknin, ter ogromno različnih mineralov (fosfor, magnezij ter seveda silicij). Naj bi tudi nižalo holesterol, trigliceride, nižalo krvni pritisk, zaradi vsebnosti silicija pa pripomore tudi k zdravju las in nohtov, ter na splošno skrbi za prožnost telesa in tudi krvnih žil. Silicij je namreč gradnik kolagena.

Tudi sadje je priporočljivo jesti v dopoldnaskem času, saj vsebuje veliko sladkorja. Sadja se ne odvsetuje, saj vsebuje ogromno vitaminov in vlaknin in je zelo pomembno za zdravje. V popoldanskem času se sadju vseeno izogibajte.




Ko že pride do prehlada in kašlja, je sploh pomembno, da iz prehrane izločimo vse moke, sladkor, pa tudi mleko in mlečne izdelke. Kravje mleko raje zamenjamo za kozje oz. mleko opustimo za čas prehlada popolnoma. Opustimo tudi banana. Vse te snovi namreč telo zasluzijo in telesu otežujejo delo, ki ga ima z odstranjevanjem virusa.

Znanstveniki so v študijah ugotovili, da zaužitje sladkorja upočasni delovanje imunskih celic, ki so izredno pomembne pri odgovoru telesa na viruse in bakterije. Učinek traja nekaj ur po zaužitju sladke pijače ali sladice.

Prehrana z veliko sladkorja tudi vpliva na našo mikrobioto. Sladkor povzroča, da se v našem telesu namnoži več bakterij, ki povspešujejo vnetja, zmanjša pa se količina bakterij, ki so protivnetne (1).

Za večerjo v tem primeru zelo prav pride kokošja juha. Kokošja juhica vsebuje veliko protivnetnih učinkovin. Med drugim vsebuje tudi karnozin. Karnozin je antiokisdant, poleg tega pa odmašuje dihalne poti (deluje kot dekongenstant). Kurjo juho lahko tudi samo pijemo, namesto druge tekočine (čaj, voda), ki je v vsakem primeru priporočljiva pri prehladih.


Še en napitek, ki zmanjšuje vnetja je zlato mleko. Sama ga pripravljam s kokosovim mlekom. Kokosovo mleko segrejem in mu dodam cimet, kurkumo, ščep sveže nariban ingver.


Dovolj gibanja na svežem zraku

Vsi vemo, da je gibanje izrednega pomena za naš imunski sistem. Limfa je pomemben del našega imunskega sistema, saj je specializirana za odnašanje odpadnih in škodljivih snovi iz našega telesa. Sem poleg toksinov in različnih tujkov sodijo tudi povzročitelji bolezni. Limfa nima svojega črpalke (npr. kot je črpalka za kri srce), pretaka se počasi. Poženemo jo z našimi telesnimi mišicami ob gibanju. Zato je gibanje izrednega pomena tudi za odpornost in ohranjanje pretočnosti limfe. Najbolj primerna je vsakodnevna aktivnost, dovolj je 30 minut. Sploh pozimi, naj bo aktivnost zmerna, saj je zima tudi čas počitka in kot taka ni primerna za naporne športne aktivnosti.


Sonce je izredno dobrodejno zaradi vitamina D, ki ga naša koža tvori pod njegovim vplivom. Seveda pa je količina sonca v zimskih mesecim majhna zato se nas večina zanaša na dodajanje vitamina D. Pri tem je potrebno biti pazljiv, da to delamo pravilno. Velike količine vitamina D tudi povečajo absorbcijo kalcija. Kar pa ni pri vsakem zaželjeno. Zato je poleg velikih količin vitamina D vedno potrebno jemati tudi magnezij. Prav tako je pomembne tudi vitamin K.


Dober spanec

Brez dobrega spanca se telo ne regenerira in tudi naša odpornost slabi. Nekaj načinov za izboljšanje spanca na naraven način sem že opisala tudi na moji strani.


Velik del imunskega sistema je v našem črevesju

Kar 70% celic imunskega sistema se nahaja v našem črevesju. Črevesna mikrobiota oz. bakterije in število le teh, s katerimi je poseljeno naše črevo, ima izreden vpliv na to, kako robusten bo naš imunski sistem (3). Nekateri raziskovalci ugotavljajo, da disbioza (nepravilna razrast bakterij v našem črevesju) lahko pripomore tudi pri pojavu različnih avtoimunih bolezni.

Celice imunskega sistema črevesja, lahko preko limfe ali preko krvi, potujejo tudi v druge dele telesa, recimo tudi v diihala. Tam lahko pomembno pripomore pri odgovoru na patogene.


Inhalacije

Ko se že pojavijo prvi znaki bolezni, kašelj ali samo zabasan nos, takrat so zelo primerne inhalacije. Sama segrejem vodo in vanjo dam dober ščep soli. V vodo lahko damo tudi kakšno vejico timijana, če jo imamo, sama pa uporabljam tudi kakšno kapljico eteričnega olja (timijan, eukaliptus, poprova meta...). Pri inhalacijah si seveda pomagam z veliko brisačo čez glavo. Zelo pomagajo kadar se nam v nosu nabira sluz, ter kot pomoč pri okužbah zgornjih dihal.


Kaj pa emocije?

Pljuča so v naturopatiji povezana z žalostjo in izgubo, zato se neravnovesje pljuč velikokrat pojavi po kakšni travmatični izgubi ali po žalovanju. Zgodijo se pljučnice, bronhitisi, bronhiolotisi, kašelj… Ker pljuča preprosto ne zmorejo kljubovati dejavnikom okolja, saj jih žalost šibi.

Pljuča so povezana s spuščanjem stvari, ljudi, dogodkov proč od sebe. Dokler ne sprejmemo, da nekaj ni za nas, oz. dokler nečesa ali nekoga nismo pripravljeni spustiti, toliko časa nas spremlja žalost.

Pri tem si lahko pomagamo z različnimi tehnikami. Na začetku predvsem sprejemanje žalosti in soočenje z njo. Prosimo bližnje za pomoč, če jo potrebujemo. Potem pa pisanje dnevnika, planiranje lepših stvari... S tem ko spustimo stvari, ki so za nami, naredimo prostor za novo, naša pljuča pa niso več toliko prizadeta iz emocionalnega stališča.

 

Reference:


1. Satokari R. High Intake of Sugar and the Balance between Pro- and Anti-Inflammatory Gut Bacteria. Nutrients. 2020 May 8;12(5):1348. doi: 10.3390/nu12051348. PMID: 32397233; PMCID: PMC7284805.

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32397233/


2. Tanaka KI, Kawahara M. Carnosine and Lung Disease. Curr Med Chem. 2020;27(11):1714-1725. doi: 10.2174/0929867326666190712140545. PMID: 31309876.

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31309876/


3. Shi, N., Li, N., Duan, X. et al. Interaction between the gut microbiome and mucosal immune system. Military Med Res 4, 14 (2017).

https://mmrjournal.biomedcentral.com/articles/10.1186/s40779-017-0122-9


389 views0 comments

Recent Posts

See All