Nasveti sv. Hildegarde za jesen

Sveta Hildegarda je bila ena od začetnikov naturopatije v Evropi in je bila že za časa svojega življenja izjemno cenjena. Več o njej je tudi v blogu sv. Hildegarda - čudež 12. stoletja. Bila je tudi ena prvih, ki je razdelila svoje nasvete po letnih časih in je izredno poudarjala življenje z naravo in s tem, kar nam daje narava. Nekateri od njenih nasvetov so v današnjem času morda za marsikoga težje izvedljivi, tudi dobro je treba poznati zelišča. Hildegarda je vedela ogromno o zdravilnih zeliščih, zato sem povzela, kar je zapisala o različnih zeliščih, ki jih najdemo jeseni.

Jesen je sveta Hildegarda imela za čas shranjevanja in žetve preostalih živil na vrtu. Pomembno je, da jih shranimo tako, da čim dlje zadržijo čimveč zdravilnih lastnosti, vitaminov in mineralov. Za shranjevanje je priporočala različna olja, kise, pa tudi marmelade.

Poleg živil iz vrta, nam narava v jeseni kar sama ponuja kostanj (Castanea sativa). Hildegarda je priporočala kostanj v kopelih in v savnah, predvsem za revmatike in bolnike s protinom. Še posebej, če so nagle jeze, kajti putika “gre vedno z roko v roki z naglo jezo” - to se tudi zelo sklada z Tradicionalno Kitajsko Medicino. Kostanj torej zdravilno deluje na jetra. Kuhan kostanj, pravi sveta Hildegarda, pomaga pri težavah z jetri, bolečinah v jetrih in podobno. Pravi pa tudi, da kostanj pomaga pri težavah z vranico in želodcem, torej bi tudi odpornost ljudi, ki jedo dovolj kostanja morala biti dobra (Pukownik, 1998).



Jesen je tudi čas vina in Hildegardinega zdravilstva si ne moremo predstavljati brez vina. Hildegarda je v vinu kuhala različna zelišča, v njenih časih, kot tudi še sedaj, pa je povsem običajna pijača pri obrokih. Je pa svetovala, da vsaj trpka vina, razredčimo z malo vode, da zlomimo kislino. Seveda pa je vedno povdarjala svoje načelo “discretia”, torej zdravo mero pri vseh rečeh. Vino naj bi tudi umirilo notranji nemir oz. jezo. Posebej poudarja pelinovo vino, ki naj bi ga pili od maja pa vse do oktobra (Pukownik, 1998).


Tako kot smo si pomladi pomagali z zelenimi deli trpotca, si v jeseni lahko pomagamo z koreninami trpotca, pravi. To pomaga pri otečenih žlezah (bezgavkah), še posebej pri otrocih. V jeseni je to pogosto zaradi spremembe vremena in ponovnega vstopa v šole. Obkladke iz trpotca damo na vrat ali zatilje, ali pa na dimlje in podpazduhe, kjer tudi pogosto prihaja do oteklin povezanih z infekcijskimi boleznimi. Prah trpotčeve korenine sveta Hildegarda priporoča tudi za hitrejše celjenje zlomljenih kosti.


Jelenov jezik (Phyllitis scolopendrium) je praprot z dolgimi listi, ki spominjajo na jelenov jezik. Rastlina zraste od 30-50 cm in ima rada nevtralna do kisla tla. V Evropi jo najdemo v gozdovih, ponavadi v senčnih predelih, je pa tudi pogosta okrasna rastlina (Ašič, 1989). Cveti od maja do avgusta, a v Hildegardovem zdravilstvu uporabljamo liste. Sveta Hildegarda pravi, da jelenov jezik pomaga pljučem, jetrom in bolnemu drobu (torej črevesju). Priporočala je pripravo vina za jelenovim jezikom. Tako vino očisti pljuča in pozdravi boleče črevesje ter gnilobo in sluz v notranjosti. Pri sveti Hildegardi spadajo jetra in pljuča energetsko skupaj in ta dva organa vplivata drug na drugega, zato moramo, ko zboli eden, biti pozorni tudi na drugega. S tem pripravkom sveta Hildegarda poskrbi za oba organa hkrati. Uporablja se tudi pri pljučni tuberkulozi pa tudi kroničnih črevesnih vnetjih (Pukownik, 1998).


V jeseni, posebej novembra, je vreme temačno in žalostno, kar človeka spravlja v razmišljajoče razpoloženje, narava se pripravlja na zimski počitek. In tudi ljudje lahko podležemo temu občutku žalovanja. November je mesec, ki ga označujejo sivi temni dnevi, kar obremenjuje človeško psiho. Zaradi novembrske sivine so pogosto depresivne in potrte. Hildegarda priporoča muškatni orešček za take primere. Muškatni orešček ima veliko toplote in njegove moči so dobro sestavljene. Če človek je muškatni orešček mu bo ta odprl srce in očistil njegovo nrav in ga obdaril z razumom. Priporoča tudi piškote za živce iz muškatnega oreščka, cimeta in nageljnevih žbic, da bo “grenkoba izpuhtela iz tvojega srca in čutov” (Pukownik, 1998).


Po sveti Hildegardi je pri neutemeljeni, globoki žalosti in hudih depresijah primerno zdravilo pegasti kačnik (Arum macalatum) v vinu. Pri nas ga najdemo v gozdovih, na senčnih in z dušikom bogatih tleh. Zapisala je, da naj človek, pri katerem se je razpasla melanholija, ima temačen obraz in je vedno žalosten, pije pogosto vino, skuhano s kačnikovo korenino. Potrebna je izredna previdnost, saj so vsi deli pegastega kačnika strupeni (Pukownik, 1998).


Za melanholijo pravi pomaga tudi vinska rutica (Ruta graveolens) o kateri je sveta Hildegarda zapisala, da pomaga proti suhi grenkobi. Toplota rutice zmanjša nepravo toploto in škodljivi hlad melanholijo postane zmeren. Uporabljamo jo pri motnjah vegetativnega sistema, depresivno melanholičnih stanjih in vročinskih valovih, posebej za ženske v meni (Pukownik, 1998). Vinska rutica je močno, nekoliko neprijetno dišeč grmič. Gojijo ga pretežno po vrtovih, raste pa tudi prosto v naravi, pri nas na Notranjskem in Primorskem. Nabiramo jo, ko cvete, od julija do avgusta (Ašič, 1989).


V pozni jeseni se lahko zgodi, da se črevo poleni, saj se ljudlje manj gibljejo. Pomembno je tudi, da tudi v tem času dovolj pijejo, kljub temu, da niso tako žejni, drugače ne moremo odvajati odvečnih snovi. Pri zaprtosti ne smemo prezreti psihičnega dejavnika, pravi sveta Hildegarda. Taki ljudlje ne morejo ničesar sprostiti. Niti svojih čustev, niti vsebine svojega črevesja. Vse zadržujejo v sebi, so zakrčeni in napeti. Za boljše odvajanje Hildegarda priporoča veliko prilog namesto mesa, ter ingverjeve odvajalne piškote. Ingverjevi piškoti z ingverjem, afriškim trpotcem in sokom mlečka delujejo pomirjujoče na črevesje in ne dražijo sluznice, kot navadna odvajala. Ti ingverjevi piškoti sprožajo le izločanje škodljivih sokov iz telesa, dobri pa ostanejo v njem. Afriški trpotec z ogromno količino vode proizvaja sluz, ki obda stene črevesja z varovalnim plaščem (Pukownik, 1998).


 

1.) Pukownik Peter, Sveta Hildegarda: Almanah letnih časov, 1998, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 240 strani


2.) Ašič Simon, Priročnik za nabiralce zdravilnih rastlin, 1989, Mohorjeva družba, Celje, 176 strani

217 views0 comments

Recent Posts

See All